Webinar o vključevanju javnosti: Preseči depolitizacijo odločanja o vodah

Posredujemo zapis predavanja, ki ga je za nas izvedel dr. Andrej Lukšič, 14.4.2022. V kolikor ste webinar zamudili, pa bi ga želeli slišati, nam pišite, da vam omogočimo dostop do posnetka.

 

V Sloveniji je odločanje o vodi reducirana na posamezne (okoljske) politike, ki podpirajo različne sektorje oz. področja (energetiko, kmetijstvo, infrastrukturo/prostorsko načrtovanje). V ta proces strokovnjaki, še manj pa deležniki na terenu, niso vključeni. Zato ugotavljamo, da je proces upravljanja z vodami v Sloveniji depolitiziran, saj je ključ odločanja v rokah politike. Ko odloča samo politika, ta zapira komunikacijske kanale in onemogoča celostno upravljanje, ki pa je teritorialno in mora vključevati ljudi in deležnike “od spodaj navzgor”.

Zgodovina 20. stoletja je vodo obravnavala kot gonilo velikih infrastrukturnih projektov in zato je bilo upravljanje vezano na vodno infrastrukturo (pitna voda, jezovi, energetika, namakanje). Voda ima v tem kontekstu veliko deležnikov in njihovih interesov in integrirano upravljanje vodnega vira pomeni reševanje konfliktov med interesi. Integrirano upravljanje je v resnici dogovor med akterji (cilj), katerega ključni element je ekonomski potencial vode, ki pa ne vključuje naravnih, ekosistemskih, estetskih in drugih aspektov. Vsaka stroka v tem kontekstu zagovarja svoje interese, regulator med njimi so tržni mehanizmi. Politika podpre tisto interesno skupino, ki je najmočnejša.

A to seveda ni participacija, kot jo zagovarja vladovanje kot bolj sodoben koncept. Slednji podpira sodelovanje vseh uporabnikov. Kako torej vzpostaviti platformo za vzpostavitev in kvalitetno podporo oblikovanju politik vode, ki bodo vključevala vse družbene skupine in ne le upravljavce in državo?

Deliberativna demokracija bo upoštevala vsa mnenja in aspekte vode kot elementa prostora, ne zgolj razvoja in upravljanja vodne infrastrukture. Vladovanje v tem kontekstu mora šele izgraditi skupni imaginarij vode, ob nujnem sodelovanju skupnosti, ki ob vodi žive. Tako so ključne enote povodja, ki presegajo meje občin in ne poudarjajo zgolj razvojnih potencialov.

Potrebujemo torej institucije na nivoju povodij, ki bodo strukturirane na način, da bodo vključevale prebivalce, ki ob vodi žive in jo dojemajo kot spiritualni navdih in ne le kot možnost kapitalizacije. Kako vzpostaviti te komunikacijske forme, ki bodo usklajevale različne imaginarije vode? Tega v Sloveniji ni (več), saj so bili vodni sveti/skupščine ukinjeni že pred leti.

V Sloveniji smo pred dvema ključnima izzivivoma; potrebno nadgradnjo percepcije vode, ki podpira življenje; in izgradnjo platforme/iniciative, ki bo podpirala stalno in celovito komunikacijo ljudi in deležnikov, da presežemo trenutno premoč države v odločanju.